Vsi pravijo: lasten (nadomestni) podatkovni center se ne izplača
Vsak menedžer, še posebno šef financ, je mnenja, da so informacijske tehnologije visok strošek. Vendar so neprestana vlaganja v IT nujna že zaradi hitre zastarelosti. Po drugi strani so informacijske tehnologije osnova za vsako poslovno dejavnost in vsak problem z njihovim delovanjem ima posledice pri poslu.
Obseg strojne in programske opreme ter podatkov se v organizacijah le še povečuje. In s tem tudi tveganja. Zaradi odvisnosti poslovanja od informatike imajo ta tveganja tudi vse dražje posledice. Po podatkih podjetja Gartner je v letu 2021 strošek prekinitve poslovanja znašal v povprečju 5.600 evrov na minuto!
Lahko date glavo v pesek in si mislite, da se boste s temi problemi ukvarjali, ko pridejo mimo. Ampak takrat bo že prepozno in za podjetje lahko pogubno.
Obvladovanje tveganj narekuje uporabo oddaljenih nadomestnih podatkovnih središč
Vse organizacije se danes zavedajo, da potrebujejo večjo odpornost na prekinitve poslovanja. Zato se podjetja odločajo za varnostno shranjevanje podatkov in uporabo nadomestne informacijske infrastrukture, na kateri lahko iz varnostnih kopij ponovno zaženejo poslovanje. Ker želijo odpraviti tveganja prekinitve poslovanja zaradi različnih škodnih dogodkov na primarni lokaciji podjetja, na primer delovne/strokovne napake, okvare opreme, kibernetski napadi, požari, izlivi vode, poplave, potresi … se vse bolj odločajo za shranjevanje varnostnih kopij podatkov na oddaljenih lokacijah. Poleg tega so nekatere organizacije v shranjevanje podatkov na oddaljenih lokacijah primorane zaradi zakonodaje ter industrijskih standardov.
Večina organizacij nima na voljo finančnih sredstev, da bi zgradile lastno nadomestno podatkovno središče. Pa tudi, če ste bogata finančna ustanova, veliko proizvodno podjetje s tisoči zaposlenih ali se ukvarjate s kakšnim drugim cvetočim poslom, verjetno denar raje investirate v dejavnosti ali sredstva, kjer se bo obračal. Vedno se izkaže, da naložba v lastno podatkovno središče ni smotrna. Mimogrede, v podatkovnih središčih Posita deluje informacijska infrastruktura številnih slovenskih in regionalnih ponudnikov storitev v oblaku. Vprašajte nas zakaj!
CAPEX, OPEX… in še naprej od financ
Pandemske razmere so pospešile digitalizacijo vendar tudi zmanjšale investicije, predvsem v informacijsko infrastrukturo. Pospešeni razcvet digitalizacije je omogočil najemni model programskih storitve v oblaku, medtem ko so se nakupi drastično zmanjšali. Pri informacijski infrastrukturi so imela podjetja še toliko večji problem zaradi dolgih in nezanesljivih dobavnih rokov. Razmere se morda nekoliko izboljšujejo. Vendar, če je organizacija v letu 2020 zmanjšala investicije v informacijsko infrastrukturo za 20 odstotkov, tudi 10-odstotno povečanje 2021 ne pomeni napredka, s katerim bi se lahko hvalili.
Dejansko so direktorji financ dodatno zategnili ročno zavoro, ko gre za naložbe v informacijsko infrastrukturo, celo v podjetjih, ker je posel kljub krizi rasel. Lahko rečemo, da je razvoj informacijske infrastrukture po nakupnem modelu preteklost. CAPEX je skorajda v celoti zamenjal z OPEXom, najemnim modelom, pri katerem stranka natančno ve, koliko stroškov ima mesečno, brez nepredvidljivih dodatnih investicij, oportunitetnih stroškov in amortizacije.
Vendar ni vse v financiranju. Omenili smo tudi že probleme z dobavljivostjo strojne. Organizacije pa se srečujejo z morda še bolj perečim problemom, ki bo iz leta v leto večji. Gre za pomanjkanje kadrov. Kako naj preobremenjena IT-ekipa vzdržuje še eno podatkovno središče in vse povezane procese, od nabave do sistemskega skrbništva, vključno z vsemi usposabljanji za nove tehnologije? Na kratko, ne more! Kogarkoli boste vprašali, je za rešitev lokacije nadomestnega podatkovnega središča edini odgovor – najem.
Preverite optimalno rešitev za vaše nadomestno podatkovno središče!
Za več informacij kontaktirajte:
- Andrej Kranjc svetovalec za podatkovna središča Posita
- 02 449 2829
- 030 226 075
